Že 14 smo se na prvo soboto v mesecu septembru iz podvodnih raziskovalcev spremenili v pobiralce smeti. Tokrat je bil slogan naše akcije POTAPLJAČI ZA ČISTO KRKO in potrebno je reči, da smo tako vlogo tudi odigrali. Odziv na naše vabilo vsem slovenskim potapljačem je bil nad pričakovanji. Tako se nas je v soboto 01.09.2007 v Mršeči vasi zbralo več kot sedemdeset potapljačev in še okoli dvajset domačinov in ribičev. Potapljači so prihajali iz trinajstih klubov: DPD Bled, Krota Sub Ljubljana, M3 Novo mesto, EuroDiver Ljubljana, DRM Ljubljana, PD Murska Sobota, Diving Team Krško, DPD Kranj, Ponirek Kočevje, PK Slovenjske Konjice in KPA Novo mesto. Dopoldanski čiščenje se je pričelo ob 10:30, pred tem pa je bila izrečena dobrodošlica vsem udeležencem ter malce okrepčila pred potopom. Čistili smo območje Krke v Mršeči vasi v pasu od mostu čez Krko do približno 400m nižje. Štirje čolni so komaj sledili nalagati smeti, ki smo jih potapljači nosili iz Krke. Pri večjih kosovnih odpadkih pa je pomembno vlogo odigrala ''kombinirka'', s katero smo iz vode potegnili na vrvi navezane štedilnike, dele avtomobilskih karoserij, smetnjake, cestne znake in še in še. Kljub temu, da smo imeli v planu narediti dva potopa smo po prvem začeli pomišljati, ali bi se sploh podali še popoldan v vodo, saj je bil veliki kontejner praktižno že skoraj poln. Ker pa so nas domačini prosili, naj se vseeno še enkrat odpravimo v vodi in prinesemo iz vode še kaj smeti, smo se tako tudi odločili...vendar najprej malica. V kotlu je bil že pripravljen golaž, ki je omamno dišal in tako z izgledom in vonjavami vabil k sebi udeležence. Od suhega zraka v jeklenkah izsušena grla je vlažilo pivo in brezalkoholne pijače. Postrežba je potekala brezhibno za kar so poskrbele naše članice ter prijateljice. Ob robu dogajanja pa sta svojo pomembno vlogo igrala dva odojka, ki sta se vrtela in dobivala lepo zapečeno kožo... vendar o tem po drugem potopu. V vodo smo ponovno poskakali ob 14. Že takoj se je videlo, da smo dopoldan opravili velik del saj je bilo pod vodo še zelo malo odpadkov, vendar ni za zanemariti tudi tistega, kar smo iz vode potegnili popoldan, kjer je bilo ponovno nekaj velikih štedilnikov. V veliki kontejner smo uspeli vse spraviti le s pomočjo ''zipanja'', s ''kombinirko'' je tlačil smeti in na koncu smo le uspeli vse spraviti v do vrha nakopičen kontejner.Ob slastenem odojku smo potegnili končno analizo, ki je bila, da smo opravili odlično delo in da je akcija popolnoma uspela. Seveda se je pri tem potrebno zahvaliti vsakemu posamezniku, ki ste prispevali k celotnemu uspehu, kljub vsemu pa bi pri tem izpostavil našega člana Silva Kušljana, ki je pri celotni organizaciji ogromno pomagal, za kar se mu še enkrat zahvaljujem. Ne smemo pa pozabiti na Občino Šentjernej, ki nam je zagotovila ''kombinirko'', mize, WC, stojnice ter dopoldansko malico, Slovensko vojsko, ki nam je posodila šotor ter podjetji Krka in Revoz, ki so finančno podprli akcijo. Drugo leto pa ponovno prvo soboto v mesecu septembru.

VIDRE so nas v soboto 19.5.2007 povabile, da jim pomagamo pri čiščenju njihovega terena. Pri prihodu so nam oprali zobe z nekaj kratkega in nam za na dno želodca ponudili krofe ter nas tudi uradno pozdravili, tako predsednik Vider kot tudi župan Kostanjevice. Iz KPA Novo mesto se nas je zbralo kar nekaj, V vodi pa nas je bilo 9. V vodo smo se odpravili okoli enajste ter preiskali in čistili teren nižje od mostu. Mrežaste vreče so se hitro polnile in tok, ki nas je nosil, nas je odnašal po toku navzdol. Ajajaj....potrebno je bilo priti na izhodiščno točko in to pomeni PROTI MOČNEMU TOKU. Kar nekajkrat sem prišel v izpuh drugemu potapljaču, ki se je tako kot jaz boril s tokom in mahal s plavutmi v rdečem področju obratov, z rokami pa praskal po dnu, se vlekel naprej in pri tem zakalil vse za seboj. A na koncu smo vsi prišli do točke, kjer smo tudi vstopili, ter še v vodi spili nekaj mešanice (vino in radenska), ki nam je bila priskrbljena z obale. V kontejnerju je bilo kar nekaj vrež z smetmi, ki smo jih nabrali in so jih pripeljali s čolnom.
Sledilo je slačenje mokre opreme in nato druženje s potapljaškimi kolegi ter čakanje na obaro. Ko je naposled prišla, smo jo v trenutku pojedli, na koncu....no nekateri tudi prej...še pojedli košček...no nekateri tudi dva, tri...jabolčnega štrudla. Potem pa malce počivanja v senci dreves in okoli treh še drugič po smeti v Krko, tokrat nad most. Smeti so na koncu akcije že lepo zapolnile veliki kontejner. Kot se za potapljaški dogodek spodobi, so za "likof" spekli še postrvi iz lokalne ribogojnice Goričar.

Pag – Šimuni...več kot mesec dni je skupina novomeških potapljačev kovala skoraj idealni načrt. Vse potankosti so bile razvite in narejeni rezervni plani, če bi karkoli pripeljalo do tega, da se prvotnega plana ne bi moglo izpeljati. Še zadnji dan pred odhodom so se na vozilu, ki bo sodelovalo – pri projektu PAG 2007, čolnu Maestral 490, dodajali potrebni instrumenti, ki bi utegnili koristiti pri peklenskem načrtu. Potrebno ga je bilo dodelati do potankosti saj je bil ravno od njega odvisen uspeh celotne naloge. Malo vprašljivo je bilo le še, ali bo mogoče vozilo brez zapletov pretihotapiti v hrvaške vode. Izvidnica je bila na PAG poslana že 26.04. popoldan, da preuči položaj in pripravi vse potrebno. V petek – 27.04. dopoldan je iz Novega mesta odrinil tudi izredni prevoz z vohunskim čolnom Maestral 490. Ekipa, ki je tisti dan prihajala na PAG, se je odpravila z večimi vozili in prečkala mejo SLO-CRO na različnih mejnih prehodih, da bi bilo vse čim manj opazno. V zgodnjih popoldanskih urah so vsa vozila, ki so bila tisti dan namenjena na PAG, srečno prispela. Vohunsko vozilo Maestral 490 je bil spuščen v vodo in privezan na bojo v zalivu. Ko ga je navadni smrtnih pogledal ni deloval nič neobičajno, čeprav je bil namenjen akciji ''podvodnih tjulnov''. Tudi hrvaška ekipa, katere vodja je bil Vedran, je imela že vse pripravljeno za izvedbo naloge. Divemaster s tajnim imenom Frf, se je zavedal svoje naloge in pri tem ni kazal niti kanček nervoze. Njegova naloga v misiji je bila v tednu dni zavzeti čim večji del podvodnega sveta v okolici Šimuna in bližnjega otoka Maun, seveda skupaj z novomeškimi potapljači. Tako se je vozilo Maestral 490 dvakrat na dan odpravljalo na potapljaške operacije, čez dan in tudi ponoči pa je več potapljačev zavzemalo ozemlje v okolici kampa Šimuni. Osvojene potapljaške lokacije so bile zanimive vendar z zelo malo podvodnega življenja. Še največ življenja se je videlo v pasteh – vršah nadvodnih piratov, ki so plenili še tisto malo kar je ostalo. Del tajne naloge je bilo tudi čiščenje podvodnega dela plaže Šimuni, nagrada za dobro opravljeno delo pa večerja v restavraciji! V nedeljo je za vse udeležence tajne operacije in njihove spremljevalce potekal piknik, ki ga je pripravila organizacija operacije. Na pikniku so se razdelali načrti za prihodnje dni, ki so bili v celoti uspešno opravljeni.

V četrtek in petek je ostala le še peščica tistih, ki so v načrtu sodelovali, njihova poglavitna naloga pe je bil zabrisati vse sledi za seboj in pospraviti vso opremo, ki se je pri operaciji PAG 2007 uporabljala. V četrtek pa so bili s kopnega osvojeni tudi Zadar, Nin in Vir.

KPA Novo mesto se zahvaljuje vsem, ki ste pri operaciji sodelovali in po svojih močeh prispevali k uspehu. Upamo tudi, da ste tudi vi zadovoljni in da ste pri operaciji tudi uživali!

Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto je za svoje člane pripravil prvega izmed izobraževanja s področja potapljanja. Za prvič smo izbrali predavatelja Lojzeta Zadnikarja, priznanega serviserja potapljaške opreme in inštruktorja potapljanja. Lojze nam je v dobrih dveh urah nazorno prikazal delovanje prve in druge stopnje regulatorja ter tudi razliko med balansiranim in nebalansiranim regulatorjem.

Povsem razstavil in tudi sestavil je tako prvo kot drugo stopnjo regulatorja, ob tem pa tudi povdaril stvari, ki jih ne smemo narediti, oziroma kaj je pri vzdrževanju in shranjevanju pomembno. Med predstavitvijo se je dotaknil tudi jeklenke in ventila ter kompenzatorja plovnosti.

Dan se je začel že zgodaj. Prvo nas je pozdravilo sonce in vsi smo vedeli, da bo to ena izmed posebnih otvoritev potapljaške sezone. Po temperaturah in zeleni pokrajini to vsekakor ni bil običajni januar, zdelo se je, kot bi lenobno zaspali in otvoritev prestavili nekam v april.

Če bi imeli radarski posnetek vozil, bi utripalo kar nekaj točk, ki bi se približevale iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške proti Novemu mestu z namenom udeležbe na otvoritvi. Med tem pa je Domen Kušljan, naš nekdanji član, že "tenstal" meso in ko sem ga pri tem opazoval sem bil prepričan, da bo to eden najboljših golažev in kasneje smo vsi okusili, da se nisem zmotil.

Po pol deseti smo dobrodošlico, z stiskom rok in kozarčkom medice, izrekli prvim gostom in čez približno eno uro je imel Nejc na popisnem listu že več kot sedemdeset udeležencev, pri več kot štiridesetih pa je bil označen tudi stolpec ''v vodo''. Ponovno srečanje s potapljaškimi prijatelji in znanci je razvilo debate ob odlični potici, slastnih rogljičkih s hrenovko in sladkih miškah, ki so jih pripravile članice ter žene in dekleta nekaterih članov KPA.......dekleta prav lepa vam hvala za to, bilo je odlično in nič ni ostalo za EKO 2007!

Pozdravni govor predsednika KPA Novo mesto z predsedniškega odra in uradna dobrodošlica z zahvalo vsem za prihod, je bila predhodnica napovedi, da se otvoritveni potop prične ob enajstih.....

Nekaj deset minut po enajsti je bil pogled na rečno gladino Krke podoben ''vruljam''...

...pardon, to je bil golaž, to pa je Krka...

Izgledalo je kot narobe svet, več kot štirideset ljudi pod vodo in več kot sedemdeset postrvi na kopnem......okoli dvanajstih so bili vsi ljudje ponovno na kopnem, postrvi pa se niso vrnile v vodo....

Gladina golaže se je ustrajno nižala in udeleženci smo bili navdušeni nad njim, Domen mora vsekakor ponovno postati naš član! Sledil je del popoldneva, ki so si ga nekateri zapolnili z družabnimi igrami, spet drugi s klepetom...nekateri pa s čiščenjem rib.

Vonj po pečenih ribah, ki je prihajal izza vogala stavbe je prestavil prizorišče dogajanja in ribja večerja mojstra Darkota je bila s pogledom na morje.....ups...Krko. Hlad smo občutili šele, ko se je pričelo mračiti. Nadaljevali smo v prostorih kluba in bilo je že kar nekaj ur teme, ko so zadnji zapuščali klub.